VIZUALIZACIJA
Vizualizacija pomaga tekmovalcu, da izkoristi svoje sposobnosti v najvišji meri. Prav tako krepi samozavest in pripravljenost na napredek, kar omogoča napredovanje skozi nadaljnji fizični trening.
V podzavesti imamo zapisano, kako odreagiramo v določenih situacijah. Na žalost ne vemo kako. Zato je potrebno določena ravnanja ozavestiti in si jih predstavljati, kako naj bi v prihodnosti ta ravnanja potekala. Možgani se ob določenem številu ustreznih ponovitev zapomnejo kaj in kako je potrebno določeno aktivnost izpeljati in ko pride takšna situacija jo tudi izpelje, če so izpolnjeni vsi fizični pogoji oziroma v visokem odstotku izkoristijo fizični potencial.
vizualizacija.jpegVizualizacija je način priprave športnikov na tekmovanje ali drugače povedano priprave na stresni dogodek, ki ga čaka v prihodnosti. Na takšen dogodek tekmovalec odreagira pravilno, nepravilno ali pa delno pravilno. Kako bo tekmovalec odreagiral pa je predvsem odvisno od preteklih izkušenj, ki si jih je pridobil v otroštvu in vzgoje, ki jo je bil deležen.
V podzavesti imamo zapisano, kako odreagiramo v določenih situacijah. Na žalost ne vemo kako. Zato je potrebno določena ravnanja ozavestiti in si jih predstavljati, kako naj bi v prihodnosti ta ravnanja potekala. Možgani se ob določenem številu ustreznih ponovitev zapomnejo kaj in kako je potrebno določeno aktivnost izpeljati in ko pride takšna situacija jo tudi izpelje, če so izpolnjeni vsi fizični pogoji oziroma v visokem odstotku izkoristijo fizični potencial.
Verjetnost, da tekmovalec odreagira pravilno, je če je bil vzgajan v duhu zmagovalca. Takšnih pa je v populaciji zelo malo. Vendar je dobra noviva ravno v tem, da se lahko vsak posameznik ali tekmovalec v svojem ravnanju ali reagiranju zelo izboljša in počasi pride v stanje, ko lahko pokaže svoje sposobnosti.
Vizualizacija pomaga, da tekmovalec pokaže svoje sposobnosti v najvišjem procentu, pomaga tudi da je tekmovalec bolj samozavesten in pripravljen na napredek in lahko napreduje z nadaljnim fizičnim treningom. V določenem obdobju ima vsak tekmovalec krizo napredka, ki jo jaz imenujem OTROŠKA ŠPORTNA BOLEZEN, ki jo mora preboleti, če želi tekmovalec postati še boljši.
Kaj pomeni OTROŠKA ŠPORTNA BOLEZEN? Tisti, ki so nekaj let napredovali v svoji športni panogi in so prišli do situacije, ko morajo svoj dober ali celo vodilni položaj braniti, se jim je spremenil položaj in s tem tudi razmišljanje. Če so bili prej lovci, ki so lovili plen (premagovali starejše, boljše ipd), so se v tej situaciji spremenili v plen. Vsi ga napadajo in on mora braniti svoj položaj – mora zmagati. Vsak dober trener zna prepoznati takšno situacijo in mora biti potrpežljiv s tekmovalcem in ga spet počasi pripeljati v situacijo, da bo postal lovec. Pritiski zagotovo ne bodo pozitivno delovali v nadaljnem razvoju tekmovalčeve kariere. Tudi prihološki trening pripomore k izboljšanju stanja OTROŠKE ŠPORTNE BOLEZENI.
Ali se določeni tekmovalci rodijo kot zmagovalci? Moja trditev je, da ZAGOTOVO NE!!! Tako kot imajo eni boljše fizične preddispozicije, imajo nekateri tekmovalci boljše psihične preddispozicije in so v štartu boljši realizatorji (ali zmagovalci) kot drugi. Ko pa se soočijo s sebi enakimi pa se lahko pokažejo pomankljivosti, ki jih je potrebno popraviti v preteklosti.
Prvič sem se z vizualizacijo srečal, ko sem se pripravljal na svoj prvi maratonski nastop na 1. Svetovnih vojaških igrah v Rimu leta 1995. Ker maratona še nisem pretekel, se od mojega prijatelja Jožeta Svržnjaka poizkušal pridobiti čimboljše informacije, kaj se dogaja v zadnji četrtini maratonskega nastopa. Tako sem se predvsem pripravljal na zadnjih 12km maratonske razdalje, kjer sem pričakoval, da bo izjemno težko. Na samem tekmovanju sem se še polil pa športnih copatih, tako da so me ožulile in na 31km sem začutil, da sem se zaletel v zid (prehod na kurjenje maščob). V izjemni vročini nad 30C sem zelo trpel in tudi pomislil, da bi končal nastop. Ker pa se mi je bolečina zdela znana (kot, da sem maraton že nekajkrat pretekel), sem s tekom nadaljeval in uspešno prišel v cilj. Ko zadevo gledam nazaj, sem prepričan, da sem maraton pretekel predvsem zaradi ustrezne psihološke priprave.
Z vizualizacijo sem se v letu 2015 ukvarjal tudi z našo olimpijko Sabino Veit, ki je le nekaj dni pred iztekom roka za izpolnila normo. Odtekla je odličen rezulat, ki jo je popeljal na Svetovno prvenstvo v atltiki in hkrati je tudi izpolnila normo za Olimpijske igre leta 2016 v Riu.
Pri treniranju Rafting kluba GIMPEX iz Straže, sem začel uporabljati vizualizacijo bolj sistematično. Razlog je bil predvsem v tem, da so se tekmovalci morali naučiti progo na pamet. Vizualizacijo smo izvajali tudi zaradi tega, da smo na samem tekmovališču naredili manj fizičnega treninga in s tem privarčevali moči za nastop. Na začetku so bili tekmovalci niso ravno zaupali mojim idejam potem pa brez vizualizacije ni bilo mogoče nastopiti uspešno.
Vizualizacijo redno izvajam tudi z enim najboiljših šprinterjev Matevžem Šuštaršičem, s katerim sodelujem že 3 sezone. Najino sodelovanje se je začelo bolj zaradi tega, ker mu je to naročil njegov trener. Po nekaj srečanjih pa je Matevž ugotovil, da ima kar veliko dilem, ki jih mora rešiti in začeli sva jih reševati. Tako so njegovi nastopi postali tudi bolj zanesljivi.
Vizualizacijo redno izvajam tudi z mojimi sedanjimi tekmovalci. Lock down leta 2020 nas je prisilil, da nekatere stvari delamo tudi na daljavo. Tako sedaj redno izvajamo vizualizacijo preko ZOOMA, kjer se ga redno udeležujejo vsi. V zadnjem času se je krivulja rezultatov močno dvignila in realizacija se je močno popravila pri vseh, ki se redno udeležujejo vizualizacije.
Učinki vizualizacije so tudi na drugih področjih, saj se vsak posameznik nauči pravilno odreagirati v kriznih situacijah kot na primer na izpitih, pomembnih sestankih in tudi na razgovorih za službo, ko je potrebno pokazati svoje znanje v nekaj minutah.
V podzavesti imamo zapisano, kako odreagiramo v določenih situacijah. Na žalost ne vemo kako. Zato je potrebno določena ravnanja ozavestiti in si jih predstavljati, kako naj bi v prihodnosti ta ravnanja potekala. Možgani se ob določenem številu ustreznih ponovitev zapomnejo kaj in kako je potrebno določeno aktivnost izpeljati in ko pride takšna situacija jo tudi izpelje, če so izpolnjeni vsi fizični pogoji oziroma v visokem odstotku izkoristijo fizični potencial.
Verjetnost, da tekmovalec odreagira pravilno, je če je bil vzgajan v duhu zmagovalca. Takšnih pa je v populaciji zelo malo. Vendar je dobra noviva ravno v tem, da se lahko vsak posameznik ali tekmovalec v svojem ravnanju ali reagiranju zelo izboljša in počasi pride v stanje, ko lahko pokaže svoje sposobnosti.
Vizualizacija pomaga, da tekmovalec pokaže svoje sposobnosti v najvišjem procentu, pomaga tudi da je tekmovalec bolj samozavesten in pripravljen na napredek in lahko napreduje z nadaljnim fizičnim treningom. V določenem obdobju ima vsak tekmovalec krizo napredka, ki jo jaz imenujem OTROŠKA ŠPORTNA BOLEZEN, ki jo mora preboleti, če želi tekmovalec postati še boljši.
Kaj pomeni OTROŠKA ŠPORTNA BOLEZEN? Tisti, ki so nekaj let napredovali v svoji športni panogi in so prišli do situacije, ko morajo svoj dober ali celo vodilni položaj braniti, se jim je spremenil položaj in s tem tudi razmišljanje. Če so bili prej lovci, ki so lovili plen (premagovali starejše, boljše ipd), so se v tej situaciji spremenili v plen. Vsi ga napadajo in on mora braniti svoj položaj – mora zmagati. Vsak dober trener zna prepoznati takšno situacijo in mora biti potrpežljiv s tekmovalcem in ga spet počasi pripeljati v situacijo, da bo postal lovec. Pritiski zagotovo ne bodo pozitivno delovali v nadaljnem razvoju tekmovalčeve kariere. Tudi prihološki trening pripomore k izboljšanju stanja OTROŠKE ŠPORTNE BOLEZENI.
Ali se določeni tekmovalci rodijo kot zmagovalci? Moja trditev je, da ZAGOTOVO NE!!! Tako kot imajo eni boljše fizične preddispozicije, imajo nekateri tekmovalci boljše psihične preddispozicije in so v štartu boljši realizatorji (ali zmagovalci) kot drugi. Ko pa se soočijo s sebi enakimi pa se lahko pokažejo pomankljivosti, ki jih je potrebno popraviti v preteklosti.
Reference:
Prvič sem se z vizualizacijo srečal, ko sem se pripravljal na svoj prvi maratonski nastop na 1. Svetovnih vojaških igrah v Rimu leta 1995. Ker maratona še nisem pretekel, se od mojega prijatelja Jožeta Svržnjaka poizkušal pridobiti čimboljše informacije, kaj se dogaja v zadnji četrtini maratonskega nastopa. Tako sem se predvsem pripravljal na zadnjih 12km maratonske razdalje, kjer sem pričakoval, da bo izjemno težko. Na samem tekmovanju sem se še polil pa športnih copatih, tako da so me ožulile in na 31km sem začutil, da sem se zaletel v zid (prehod na kurjenje maščob). V izjemni vročini nad 30C sem zelo trpel in tudi pomislil, da bi končal nastop. Ker pa se mi je bolečina zdela znana (kot, da sem maraton že nekajkrat pretekel), sem s tekom nadaljeval in uspešno prišel v cilj. Ko zadevo gledam nazaj, sem prepričan, da sem maraton pretekel predvsem zaradi ustrezne psihološke priprave.
Z vizualizacijo sem se v letu 2015 ukvarjal tudi z našo olimpijko Sabino Veit, ki je le nekaj dni pred iztekom roka za izpolnila normo. Odtekla je odličen rezulat, ki jo je popeljal na Svetovno prvenstvo v atltiki in hkrati je tudi izpolnila normo za Olimpijske igre leta 2016 v Riu.
Pri treniranju Rafting kluba GIMPEX iz Straže, sem začel uporabljati vizualizacijo bolj sistematično. Razlog je bil predvsem v tem, da so se tekmovalci morali naučiti progo na pamet. Vizualizacijo smo izvajali tudi zaradi tega, da smo na samem tekmovališču naredili manj fizičnega treninga in s tem privarčevali moči za nastop. Na začetku so bili tekmovalci niso ravno zaupali mojim idejam potem pa brez vizualizacije ni bilo mogoče nastopiti uspešno.
Vizualizacijo redno izvajam tudi z enim najboiljših šprinterjev Matevžem Šuštaršičem, s katerim sodelujem že 3 sezone. Najino sodelovanje se je začelo bolj zaradi tega, ker mu je to naročil njegov trener. Po nekaj srečanjih pa je Matevž ugotovil, da ima kar veliko dilem, ki jih mora rešiti in začeli sva jih reševati. Tako so njegovi nastopi postali tudi bolj zanesljivi.
Vizualizacijo redno izvajam tudi z mojimi sedanjimi tekmovalci. Lock down leta 2020 nas je prisilil, da nekatere stvari delamo tudi na daljavo. Tako sedaj redno izvajamo vizualizacijo preko ZOOMA, kjer se ga redno udeležujejo vsi. V zadnjem času se je krivulja rezultatov močno dvignila in realizacija se je močno popravila pri vseh, ki se redno udeležujejo vizualizacije.
Učinki vizualizacije so tudi na drugih področjih, saj se vsak posameznik nauči pravilno odreagirati v kriznih situacijah kot na primer na izpitih, pomembnih sestankih in tudi na razgovorih za službo, ko je potrebno pokazati svoje znanje v nekaj minutah.