Leta 1996 sem bil povabljen k sodelovanju pri treningih dikališčnih kolesarjev v klubu Ciklotour.
DIRKALIŠČNO KOLESARSTVO
Kljub velikim načrtom sem dobil majhno ekipo in razen steze in dirkališčnih koles nismo imeli dobrih pogojev za trening. Na začetku smo bili zagnani in komaj smo čakali, da se je stopil sneg na stezi, da smo lahko začeli s treningi. Začeli smo že aprila in počasi smo preizkušali stezo in tudi trening.
DIRKALIŠČNO-KOLESARSTVOLeta 1996 sem bil povabljen k sodelovanju pri treningih dikališčnih kolesarjev v klubu Ciklotour. Kljub velikim načrtom sem dobil majhno ekipo in razen steze in dirkališčnih koles nismo imeli dobrih pogojev za trening. Na začetku smo bili zagnani in komaj smo čakali, da se je stopil sneg na stezi, da smo lahko začeli s treningi. Začeli smo že aprila in počasi smo preizkušali stezo in tudi trening. Nastopili smo tudi na nekaj cestnih tekmovanjih, ki pa niso bila ravno uspešna.
Edino tekmovanje, ki je bilo leta 1997, je bilo Prvenstvo Slovenije, kjer pa smo nastopili uspešno in pokazali, da kljub temu, da nisem imel veliko izkušenj s kolesarstvom, lahko premagamo tudi izkušene tekmovalce iz velikih klubov. Pri našem delu smo imeli veliko zbadanj iz vseh strani, na koncu pa še tudi iz lastnega kluba, ker se nisem hotel ukloniti neumnostim zaradi užaljenega ega. Dva tekmovalca sta nastopila tudi na Mladinskem svetovnem prvenstvu v Capetownu v Južni Afriki. Zaradi nestrinjanja z sestavo ekipe (nastopili so trije) sem se odpovedal vodenju ekipe na tem prvenstvu. Na olimpijskem šprintu so osvojili 5.mesto kar je bilo kar vzpodbudno. V letu 1998 sem iz Ciklotourja prestopil v kolesarski klub Krka iz Novega mesta.
Sodeloval in se učil sem se tudi od Matjaža Leskovarja. Tako smo nastopili na treh svetovnih pokalih v Nemčiji, Franciji in Španiji in tako nabirali izkušnje. Ker pa od obljubljenih pogojev nov klub ni naredil nič in ker je bil takratni direktor kluba očitno bolj pameten za trening sem se odločil, da prenehan delovati v dirkališčnem kolesarstvu.
KOLESARSTVOSprejemam